Rimski zid

Benete_rimski_zid_1_780Na meji med občinama Sodražica in Bloke se nahajajo ostanki rimskega zapornega zidu, v dolžni skorajda celega kilometra. Na enem mestu so delno izkopani ostanki stražnega stolpa.

Rimski zaporni zid – CLAUSTRA ALPINUM IULIARUM je bil v dobi rimskega cesarstva utrjen državni mejni pas. Dokončno je bil postavljen v 3. in 4. stoletju skupaj z obrambnimi trdnjavami, obzidanimi naselji, kasteli, stražnimi in oglednimi stolpi, prežami in utrjenimi podeželskimi vilami, mitnicami za plačilo cestne pristojbine in drugimi vojaškimi postojankami. Njegova naloga je bila braniti občutljiva mejna območja pred ropajočimi in nasilno naseljujočimi ljudstvi ter varovati sedež rimskega imperija. V 7. in 8. stoletju pa je prav ta zid predstavljal zahodno naselitveno mejo Slovanov. Danes rimski zid, poznoantična zapora, ajdovski zid ali cvinger predstavljajo največjo gradbeno dediščino vseh obdobij na območju Slovenije.

Tudi občina Sodražica ima svoje poznorimske zapore oziroma skrite arheološke zaklade, ki jih povezujemo z obrambnim sistemom Claustra Alpium Iuliarum. Poleg vasice Novi Pot stoji 240 m dolg zaporni zid na Mali gori, okrepljen z dvema stolpoma. Na vrhu grebena, kjer zapora doseže svojo najvišjo točko, je postavljen velik kvadratni stolp. Geofizikalne raziskave, ki jih je v letu 2015 vršil B. Mušič za NMS, so pokazale, da je bil stolp prehoden oziroma da je skozenj vodila rimska cesta. Stolp je večji od povprečno velikih stolpov na zapornih zidovih Claustre in je bil viden iz vseh okoliških zapor (z zapor Taboršč in Benete na jugu ter z zapor Gradišče pri Robu in Selo pri Robu na severu). Zid se od prehodnega stolpa spusti po pobočju do današnje glavne ceste, ki povezuje zaselka Kotel in Novi pot. Presek zapornega zidu, ki je zaradi gradnje ceste bil uničen, je viden na vzhodni strani ceste; na zahodni strani pa stoji informativna tabla. Nekaj metrov pod cesto se zid nadaljuje, tam se nahaja tudi drugi, manjši stolp. Širina zapornega zidu znaša 1–2,1 m. Na terenu se pa zapora kaže kot 3–5 m širok in 0,5–1 m visok nasip, porasel z gozdom. NMS je v letu 2015 tudi izdelal poskusno digitalno 3D rekonstrukcijo zapore.

Na meji med občinama Sodražica in Bloke, na lokaciji Taboršč ali Tabršče, so ostanki kratkega zapornega zidu s stolpom, ki so vidni kot zaraščen nasip. Predvideva se, da ga niso uporabljali kot samostojno zaporo ter da je nadzoroval le manjši cestni prehod, saj se v bližini nahajata večji zapori v Novem Potu in Benetah. Stolp je na tem delu meril približno 6 x 5 m, v dolžino pa zaporni zid meri le 9 m in predstavlja najkrajšo zaporo v obrambnem sistemu Claustra Alpium Iuliarum.

Na meji med občinama Sodražica in Bloke je še ena, skoraj 600 m dolga, poznorimska zapora ob vasi Benete. Zid poteka po grebenastem pobočju Drnika na ločnici med Notranjsko in Dolenjsko in je bil včasih okrepljen vsaj s tremi stolpi. Mimo je vodila rimska cesta iz smeri Ribnice proti Bloški planoti ter naprej v Loško dolino. Arheologi ZVKDS CPA so leta 2018 odkrili celoten obseg stolpa, ki je bil znotraj in zunaj ometan. Odkrili so tudi opornike, ki so podpirali leseni mostovž, po katerem so se pri nadzoru sprehajali rimski vojaki. Glede na to, da je bilo odkritih le malo drobnih najdb sklepajo, da so se vojaki v stolpu zadrževali le občasno. Arheologi so našli tudi steklenico s sporočilom, tako imenovano časovno kapsulo, ki so jo za seboj pustili arheologi, ki so na tej isti lokaciji izkopavali leta 1970. Na sporočilu starem 48 let so bila zapisana vsa imena članov arheološke skupine, ki so takrat opravili raziskave na delu stolpa. Strukture stolpa so restavratorji ZVKDS RC nato skrbno utrdili in restavrirali ter so zdaj prezentirane in lepo prepoznavne. Zraven stoji tudi informacijska tabla.

Pripravila: dr. Katharina Zanier, vodja projekta Claustra+, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Poskusna 3D rekonstrukcija zapore Novi Pot: https://www.youtube.com/watch?v=jGZ_led9Zik

Več na: https://www.claustra.org/sl/