Sodražica

Sodraška dolina je sestavni del Ribniškega polja. Zavzema severozahodni del Ribniške doline. Prične se v povirju Bistrice pod Boncarjem, nadaljuje proti jugovzhodu in se razširi v koritasto kraško dolino z ravnim dnom in rahlo dvignjenimi robovi med dvema prelomnicama ob Veliki in Mali gori. Nad temi pobočji na nadmorski višini okoli 900 m je visoka planota z večjimi uravnanimi deli, kjer so se razvili številni kraški pojavi, kot so vrtače, vdorne jame in brezna. Travna gora, najvišji predel doline, s svojimi strmimi pobočji ne predstavlja le čudovito naravno lepoto, temveč ima tudi pomembno vlogo v zgodovini slovenskega naroda. Travna gora se proti zahodu polagoma spusti v nižjo, prav tako obsežno kraško planoto, imenovano Gora. Območje Gore, ki obsega pet vasi, ločenih od ostalih naselij, ima obsežne travnate planjave, ki se nadaljujejo proti občini Loški Potok. Z južne strani se pobočja strmo spuščajo proti Bistrici. Ponekod imajo značaj stene, so zelo strma s številnimi grapami, na dnu katerih so izviri studencev. Severno stran doline pa obdaja precej manj strma pokrajina Slemena, ki predstavlja prijazen, valovit svet s številnimi grapami in soteskami. V soteskah Travne Gore in ostalih soteskah v občini Sodražica raste Kranjski jeglič ali Primula carniolica, ena najznamenitejših rastlin na Slovenskem. Je endemit, ki se je ohranil iz ledene dobe.

Občina Sodražica leži izven glavnega slovenskega cestnega in železniškega koridorja, zato ima kljub relativni bližini dokaj odročno lego. Od prestolnice Slovenije Ljubljane je oddaljena 45km, od drugih večjih regijskih središč, kot sta Kočevje in Cerknica pa manj kot 30 km.

Občina Sodražica ima 23 naselij, od katerih jih je 15 demografsko ogroženih. Število prebivalstva se namreč že od obdobja pred 1. svetovno vojno počasi zmanjšuje, čemur botrujeta manjše število rojstev in odseljevanje prebivalstva. Toda delež aktivnega prebivalstva raste. V občini je aktivnih 908 prebivalcev, od tega 614 zaposlenih, 65 samozaposlenih, 39 kmetovalcev in 190 brezposelnih. Večina se preživlja z delom v industrijskih podjetjih in z obrtjo. Kmetijstvo zaradi neugodnega podnebja in razdrobljenosti parcel ne predstavlja zadostnega zaslužka, zato se večina kmetov ukvarja z dopolnilno dejavnostjo – izdelovanjem suhe robe. Ta predstavlja številčno najmočnejšo domačo lesno obrt v občini z bogato tradicijo. Posamezne vasi so specializirane za izdelovanje določenih izdelkov, znanje in izkušnje v obrtnih hišah pa se prinaša iz roda v rod.

Občina se lahko poleg svojih naravnih znamenitosti pohvali še s številnimi kulturnimi spomeniki. Tu se nahaja veliko cerkva z romarskimi destinacijami, ostanki rimskega zidu, ki je branil imperij pred nasilno naseljujočimi ljudstvi in muzej, ki prikazuje življenje suhorobarske družine v prejšnjem stoletju, Maticova etno hiša. Za aktivne obiskovalce je pozimi poskrbljeno s smučiščem, v ostalih sezonah pa s številnimi pohodnimi in kolesarskimi potmi po lokalnih hribovitih področjih in planotah. Te vas bodo popeljale tudi po domovini rjavega medveda, ki se bori za preživetje in sožitje z ljudmi ter do ribnika Smrekovec.
Posebnost občine so še tradicionalni Psoglavski dnevi. Gre za tridnevni dogodek, ki vključuje glasbo, zabavo, šport, igro in predstavitev suhorobnih obrti.

Podnebje

Podnebje v Sodražici je zmerno celinsko oziroma značilno za visoki kras. Kaže se odraz celinskih in obmorskih vplivov. Temperaturne razlike med posameznimi letnimi časi so zelo velike, posebno med dnevom in nočjo. Srednja letna temperatura zraka je 7,7°C. V povprečju je najhladnejši januar s povprečno temperaturo -2,6°C, najtoplejši pa julij s povprečno temperaturo 17,8°C. Na leto je 119 hladnih in le 43 toplih dni, Sodraška dolina pa je v povprečju 82 dni na leto pokrita s snežno odejo. Srednja maksimalna temperatura znaša 34-38°C, srednja minimalna temperatura pa od -28°C do -34°C. Srednje število dni s snegom je 45-65 dni. Povprečna letna količina padavin je 1541 milimetrov. Največ dežja je v povprečju v maju in juniju, najmanj pa v februarju in juliju, kar ugodno vpliva na rastje. Usodno za podnebje sodraške doline, ki se razteza na od 500 do 600 m nadmorske višine, je, da jo na južni strani obdajajo visoke gore (Debeli vrh 1255 m, Goteniški Snežnik 1289 m in Borovska gora 1168 m) ter tako zapirajo blagodejen vpliv Jadranskega morja. K zajezitvi veliko pripomore tudi Snežnik (1796 m). Zračna črta Ostri vrh – morje namreč ne znaša več kot 35 do 40 km.

Gospodarstvo

Kmetijstvo

Občina Sodražica v svoji geografski velikosti zavzema površino 4.950 ha. Po podatkih Zavoda za gozdove je gozdne površine 68 %, kar predstavlja površino 3.360 ha, 3 % površine (oz. 148,50 ha) predstavljajo površine poselitve in 1.441,50 ha oz. 29 % predstavljajo kmetijska zemljišča.

V občini Sodražica je bilo leta 2021 registriranih 136 kmetijskih gospodarstev (ki se ukvarjajo z govedorejo, ovčjerejo in konjerejo) po merilih, ki jih določa Zakon o kmetijstvu. Vsa ta kmetijska gospodarstva (KMG) skupno obdelujejo 754 ha kmetijskih zemljišč, v pretežnem delu travnikov, le na majhnem delu njivskih površin so poljščine in vrtnine za samooskrbo gospodinjstev. Kmetovanje se opušča zaradi drugih ekonomsko donosnejših dejavnosti in nepravilne kmetijske politike. Sodražica ima naravne pogoje za kmečki turizem, ki je vizija prihodnosti.

Industrija in podjetništvo

V občini obratujejo naslednja večja podjetja:

• Pletilnica d.o.o., kjer izdelujejo žične in plastične tkanine ter filtre za potrebe avtomobilske, farmacevtske, gumarske, petrokemijske industrije, gradbeništva in ekologije.
• Fragmat d.o.o., ki izdeluje različne vrste izolacij. Gre za proizvodnjo namenske opreme za gradbeništvo in živilsko industrijo, termoizolacijskih materialov in embalaže.
• Proizvodni obrat Fibran d.o.o., kjer izdelujejo gradbene izolacijske materiale in mavčne izdelke.

V občini Sodražica je v letu 2020 poslovalo 29 gospodarskih družb in 69 samostojnih podjetnikov. Podjetja in podjetniki izvajajo različne dejavnosti: predelovalno, trgovinsko dejavnost, promet, poslovne, računovodske, administrativne in finančne storitve, gostinsko dejavnosti ter druge uslužnostne dejavnosti in storitve (zidarstvo, elektroinstalacije, pekarstvo, cvetličarstvo, frizerstvo, dimnikarstvo, žagarstvo, področje glasbe…); lesnopredelovalne storitve in spominkarstvo pa sta najpogostejši dopolnilni dejavnosti občanov.

Suha roba

Sodraško območje je prav gotovo zibelka "suhe robe", ki je najstarejša in številčno najmočnejša domača lesna obrt na tem območju. Izdelava "suhe robe" se je ohranila od preloma prejšnjega stoletja pa vse do današnjih dni. O suhi robi je pisal že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske; od leta 2004 pa jeObčina Sodražica nosilka geografske označbe "Ribniška suha roba".