Na podlagi Odloka občinskemu prazniku in priznanjih Občine Sodražica (Ur. l. RS, št. 19/03 in 59/11) je praznik Občine Sodražica 30. oktober, v spomin na dan, ko je cesarica Marija Terezija “vasi” Sodražica dovolila oziroma odobrila pravico do tedenskega tržnega dneva.
Vsako leto se ob občinskem prazniku slovesno podeljujejo občinske nagrade.
Občinski svet Občine Sodražica je na svoji 79. seji dne, 30. 1. 2020, sprejel Odlok o istovetnostnih simbolih Občine Sodražica, v katerem je določena vsebina ter način uporabe istovetnostnih simbolov.
Blazon: Na zelenem polju ščita je zlato (rumeno) sito, ki ima reto v obliki šestkotnega prepleta. Za grb je določen ščit v poznogotskem slogu (ošiljena oz. sanitska oblika). Osrednji lik grba je rešeto (sito oz. reta), ki predstavlja enega tipičnih in prepoznavnih izdelkov suhe robe. Lik rešeta poudarja pretresanje (ločevanje) dobrega od slabega oz. zlega, preplet viter pa povezanost in prepletenost sveta. Barvi grba (zelena in zlata), ki sodita med osnovne heraldične barve, simbolizirata naravo v prebujanju (spomladansko zelena oz. barva bukovih gozdov) in žlahtnost lesa in suhe robe (zlata oz. rumena). Grb Občine Sodražica po svoji simbolični vrednosti sodi med edinstvene grbe v slovenskem prostoru in tudi širše.
Zastavina ruta je vertikalno (po širini) deljena na dva dela: na zelenem kvadratu, ki je v prvem, vpetem delu zastave (če je zastava vpeta na drog s krajšo stranico rute), je upodobljeno rumeno sito, ki ima reto v obliki šestkotnega prepleta. Preostali prosti del zastavine rute je horizontalno (po dolžini), tretjinsko deljen na rumeno, zeleno in rumeno barvno progo.
Struktura polj na zastavi ponazarja vpetost Sodraške doline v obronke Velike gore (Travna gora in Gora) na jugu in Slemen na severu ter odprtost doline proti Ribnici.²
Himna Občine Sodražica je pesem Moja Sodraž´ca, avtorja besedila Zdenka Turka v uglasbitvi Tamburaškega orkestra Sodražica.
Moja Sodraž'ca
Vse poti domov me vodijo,
tja v najdražjo, mojo Sodraž'co,
kjer stoji domača hišica,
kjer je moja vsa družinica.
Kjer je tekla moja zibelka,
je najlepši kraj tega sveta,
na vrtu roža mi najlepše zadiši,
tu najlepše ptica poje mi.
Bistrica se v soncu lesketa,
lepša mi od vsega je zlata,
Nova Štifta mi pogled krasi,
ki nas čuva dobre vse ljudi.
So prelepe sodraške vasi,
kjer doma smo vsi prijatelji,
zapojemo domačo pesem radi si,
nam v žilah je slovenska kri.
Zapel bom s tamburico tebi,
moja lepa Sodraž'ca,
saj vedno nosim te v sebi,
sredi svojega srca.
Igral bom zate melodijo,
da srce mi zadrhti,
in naj strune govorijo,
da najdražji kraj si ti.
