Osrednja in najdaljša ponikalnica na Sodraškem polju je Bistrica. Ima več manjših izvirov v grapi ob vznožju Bloške planote pod Novim Potom, ki jo domačini imenujemo Bistrica. Vanjo se v Podklancu izlivata Mateča voda in iz Podstenske jame pritekajoča Podstenščica. Slednja je nekdaj pritekala z močnim šumom izpod visoke prepadne stene Podstenškega brega, danes pa je ob izviru vodovodno zajetje.

Nekdaj slikovite brzice so izginile in skale porašča mah. Precej vodnatejši je drugi pritok Bistrice, Mateča voda, ki prav tako priteče izpod Bloške planote. Skupaj s svojim pritokom Lopata sta v Kadicah izdolbla v strugo čudovite naravne podobe – kadice in krajši kanjon. Soteska Kadice je, s pritokom Bistrice z naravnim slapom in v kamen s pomočjo vode izdolbljene kadi ter s svojim zaščitenim rastlinskim svetom, ena najlepših naravnih znamenitosti v Občini Sodražica.

Ne daleč od tu je videti tudi ostanke Rimskega zidu, ki je potekal proti vzhodu.

Kranjski jeglič (znanstveno ime Primula carniolica) je ena najznamenitejših rastlin na Slovenskem. Je slovenski endemit (rastlina, ki raste le na nekaterih rastiščih) in se je ohranil iz ledene dobe. V Sloveniji je uvrščen med zavarovane vrste že od leta 1922.

Kranjski jeglič raste v vlažnih soteskah, v skalnih razpokah, na skalovju severnih leg v 70 km dolgem in 25 km širokem pasu južno in zahodno od Ljubljane. Njegova najbolj znana nahajališča so v Trnovskem gozdu, v okolici Idrije, pri Cerknici, v Iškem Vintgarju, borovniškem Peklu, področje v občini Sodražica (Kadice, Travna gora) pa je njegovo najbolj južno rastišče.

Kranjski jeglič ima pri dnu rozeto bleščeče živo zelenih listov, ki so gladki in goli. Rastlina zacveti v aprilu in maju, rdeče vijolični cvetovi pa se razvijejo v večcvetnem socvetju in so ob ustju posuti z belim prahom.

Travna gora je del pogorja Velike gore in predstavlja najvišji del Občine Sodražica. Ima značaj visoke kraške planote, nadmorska višina pa je 900 – 1200 m.

Travna gora ima pomembno vlogo v zgodovini slovenskega naroda. Na mestu, kjer danes stoji Dom na Travni gori, je bila 13. julija 1941 ustanovljena 1. ribniška četa, ki se je spomladi 1942 priključila 3. partizanskemu bataljonu Ljube Šercerja. Marca 1943 pa so Šercerjeva brigada, ki so se ji pridružile še Cankarjeva, Gubčeva in Tomšičeva v Jelenovem žlebu napadle italijanski bataljon Macerata in ga premagale. To je bila do tedaj največja partizanska zmaga nad okupatorjem.

Tudi v letu 1944 območje Travne gore ni bilo spokojno, saj je bilo več spopadov med partizanskimi enotami in Nemci, ki pa NOB kljub požigom več vasi in pobojem prebivalcev niso mogli zatreti. V spomin na medvojne dogodke stoji po celi Travni gori precej spominskih obeležij.

Dostopi do Travne gore so možni iz Ribnice, iz Nove Štifte, iz vasi Hrib – Loški Potok in iz Sodražice.

Pešpot iz Nove Štifte do Travne gore:

Od glavne ceste Ljubljana – Ribnica se tik pred Ribnico na desno odcepi asfaltirana cesta do Nove Štifte. Tam lahko parkiramo pred samostanom ali pa na makadamskem parkirnem prostoru ob cesti, ki vodi proti Travni gori.

Kakih pet minut sledimo makadamski cesti proti Domu na Travni gori. Ob cesti je spomenik neznanemu partizanu, malo višje pa je kamnolom. Po lepi gozdni poti, ki jo nekajkrat seka makadamska cesta, v slabi 1h prispemo do spomenika NOB in do znamenja. Na znamenju je spominska tabla komandantu Branku Pečovniku, ki je tu padel 3. novembra 1943.

Do Doma na Travni gori je od tod le še pet minut. Nekoliko se spustimo do makadama, od koder že vidimo dom. Pod domom je velika jasa, sicer pa nas z vseh strani obkrožajo gozdovi, tako da od doma ni prav nobenega razgleda.

»Velb« je majhen naravni most, ki leži na meji med občinama Sodražica in Loški Potok. Gre za prehod ali preduh, pod katerim je speljana planinska pot.

Tu je na kamnu vklesano obledelo obeležje umrlemu partizanu, v bližini pa na drevesu tabla z napisom opozarja na to, da je tu med drugo vojno taborila ribniška četa. Sama naravna tvorba je dokaj skrita, zato moramo biti pazljivi pri sledenju oznak planinske poti.

Cilji strategije: dolgoročno ohraniti vrsto rjavega medveda v Sloveniji, vključno z njenim življenjskim prostorom in zagotoviti sožitje človeka z medvedom.
Naloge: Prepoznati in vključiti predstavnike javnega mnenje in vseh zainteresiranih strani v načrte upravljanja z medvedom. Osnovati stalno posvetovalno telo, ki bo komuniciralo z lokalnim prebivalstvom v zvezi z njihovimi potrebami in dejanji, povezanimi z medvedom. Organizirati propagandne akcije na temo rjavega medveda, prirejene za različne ciljne skupine. Ukrepi sožitja človeka z rjavim medvedom so:

• izvajanje preventivnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje ali omejevanje škode,
• omejevanje širjenja rjavega medveda na območja, kjer so pričakovani konflikti s človekom veliki,
• zagotavljanje hitrega izplačevanja odškodnin v primeru, ko škode ni bilo mogoče preprečiti,
• informiranje ljudi o biologiji in ekologiji rjavega medveda, o priporočenem ravnanju ob srečanjih z medvedom, o neposredni prisotnosti medveda ipd.,
• pomoč lokalnim prebivalcem v primeru ogroženosti,
• krmljenje, ki ne povzroča odvisnosti in navezanosti medveda od človeka, medveda pa odvrača od naselij.

Območja rjavega medveda v Sloveniji glede na stopnjo varovanja

Življenjski prostor rjavega medveda je del ozemlja Slovenije, kjer so življenjske razmere zanj primerne. Življenjski prostor se deli oz. conira na štiri območja: osrednje, robno, prehodno in območje izjemne prisotnosti medveda. V osrednjem območju se z namenom preprečevanja konfliktov s človekom opredeli predele gostejše poseljenosti ljudi. Osrednje območje je jedro življenjskega prostora rjavega medveda, kjer je od nekdaj stalno prisoten in danes strnjeno naseljen.Namen opredelitve osrednjega območja in ukrepov v njem je ohraniti populacijo rjavega medveda v ugodnem stanju, v čim bolj naravni spolni in starostni strukturi in v takšnem številu, ki človeku omogoča sožitje z njim.Geografska opredelitev obsega širšo Kočevsko z Ribniško dolino, Notranjsko s Krimsko –Mokrškim pogorjem, del Dolenjske in del Bele Krajine, Nanos, Hrušico, Trnovski gozd, del Idrijskega hribovja. Najgostejša naseljenost na Kočevskem.

Sprva bi želeli čisto po “kmečko” izvedeti, kje so medvedovi brlogi, da bi se jim v spomladanskem času, ko medvedka privede mladiče na plan, raje izogibali.
“Tipičnih brlogov, to so skalne votline, praktično ni. Eden je še na Kamen griču, pa na Grumbelci v Globoki dolini in Lojtre nad Žimaricami. Medvedi oz medvedke se za poleganje mladičev zadovoljijo z goščo ali pa z zavetjem kakšnega večjega drevesa. Eno takih polegališč je v Izberju. Drugje, kjer posamezniki opažajo medveda, pa se medvedi zgolj gibljejo, na primer v Smrekovcu, na Žimarskih planinah, pri Rokah (Globel), v Grdonu (Gora), na Novem Boncarju, Kobili, Lipovškem bregu, Čampah, Kosmatem dolu.”

Kaj pomenijo ti prehodi – vsak dan, večkrat na dan …?
“Ne, ne. Morda enkrat na štirinajst dni ali pa enkrat na mesec.”

Ampak ljudje v okolici, v neposredni bližini naselij, večkrat slišimo medveda.
“Medved se ne oglaša pogosto. Morda bolj kot mladič, ko se igra. Večkrat se sliši jelena in ljudje to oglašanje pripisujejo medvedu. Sliši pa se tudi risa, vendar on se oglaša bolj kot mačka, le z veliko bolj močnim glasom.”

In koliko medvedov je v naših gozdovih?
“Po podatkih naše lovske družine je medvedov v lovišču vedno manj. Naše lovišče skorajda sovpada z občinskimi mejami, sega nekoliko proti Blokam, ne zajema pa Brloga in Novega Pota. V letu 2002 se je nahajalo v našem lovišču 21 do 22 medvedov, od tega je bilo šest odstreljenih. V letu 2003 smo našteli 17 medvedov, odstrelili smo dva, lani je bilo naštetih le še 15 do 16 medvedov, za enega smo imeli odobren odstrel, vendar do tega ni prišlo, saj so nam na pot hodile le medvedke ali pa težji medvedi. Predpisano imamo namreč, kako velikega lahko uplenimo in inšpektorji so pri tem zelo strogi. Z lovom bomo nadaljevali letos spomladi na visoki preži. Lovita vedno dva lovca naenkrat in lahko se čaka tudi cele noči. Če medved dobi človeka v nos, se ne bo prikazal. Sicer pa na mrhovišče hodijo predvsem medvedi, medvedke pa ne, ker se bojijo za svoje mladiče, da jih ne bi samci pomorili.

Predvidevamo, da bo letos medvedov še manj, saj jih ne smemo več krmiti na mrhoviščih. Lahko jim nastavljamo le sadje in koruzo, vendar medved ima seveda rajši sveže sadje. Če ne najde dovolj hrane na tem območju, gre drugam. Glede mrhovišč pa bi dodal, da je po eni strani še slabše, da ni skupnega mrhovišča, kamor bi ljudje odlagali klavne odpadke. Tako se namreč dogaja, da ljudje slednje odlagajo kjer koli, kar je še slabše in bi posebno apeliral na občane, da klavnih odpadkov ne odmetavajo. Drugo so seveda manjše količine, ki jih tudi lovci pustimo v gozdu, npr. ko ujamemo srno. To je premajhna količina za medveda in bo privabila le lisico.”

Torej medvedka povsem naravno ščiti, brani in se boji za svoje mladiče. Kdaj je torej tisti čas, ko naj bomo vendarle malce bolj previdni?
“Prve tri mesece, ko medvedka privede mladiče na plan. Torej od marca do maja smo lahko bolj oprezni in opozarjamo medvedko na svojo prisotnost – se malo bolj glasno gibljemo v naravi. Lahko se zgolj pogovarjamo. Sedaj že pokojna Danica iz Jelovca je imela dobro navado. Kadar je nabirala gobe, si je na roko navezala zvonček. Sicer pa moramo vedeti, da je medved aktiven podnevi in ponoči in da posamezni medvedi ne prespijo zime.”

Kaj pa spremstvo psa, nam bo pes v pomoč?
“Pes ne bo preplašil in prepodil medvedke, pa če je še tako velik. Medvedka ga z enim zamahom potolče. Če pa pes beži k gospodarju, je še slabše, saj se s tem poveča verjetnost, da se bo približala tudi gospodarju, če se bo počutila ogroženo.”

Darja Vetrih

• Skozi naše gozdove prehajajo tudi volkovi in risi? Prehod imajo predvsem preko Gore.
• Imajo slovenski lovci svoj etični kodeks?
• Da je medvedov sedem vrst? Severni ali beli medved je največji v svoji vrsti, najmanjši pa je malajski medved. Skorajda izumrl je tibetanski medved, potem pa so tu še črni medved ali baribal, andski medved ali očalar, termitski medved ali balu in seveda naš rjavi medved. Nekateri med medvede prištevajo tudi pando.
• Fakulteta za biologijo v Ljubljani raziskuje medvedje iztrebke? Z iskanjem in preučevanjem medvedjih iztrebkov skušajo priti do natančnih in zanesljivih podatkov, koliko teh živali je v resnici v Sloveniji. Na ribniško-kočevskem območju pri tem raziskovanju raziskovalcem pomaga še 40 prostovoljcev, v okolici Snežnika pa so na pomoč priskočili lovski čuvaji. Zbran genetski material pa bo primeren tudi za ugotavljanje spola, sorodstvenih vezi, opazovanje gibanja živali in genetske raznolikosti, pa tudi za ugotavljanje medvedovega jedilnika. Projekt varstvene genetike se je po hitrem postopku znašel na prednostni listi nacionalnih interesov, saj so evropski ekologi, ki so zaskrbljeni zaradi vsakoletnega številčnega odstrela medveda, na obisku v naši državi ugotovili, da nihče pri nas ne razpolaga z zanesljivimi podatki o medvedji populaciji.

Pregovori

»Močan kot medved.«

»Hodi kot medved.«

»Zaščiten kot medved.«

»Medvedje obnašanje.«

»Medvedja usluga.«

»Medved – močan, dobrodušen človek.«

»Ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu.«

»Tristo kosmatih medvedov, kako si trmast!«

»Piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu.«

Izrazi

Mali in veliki medved – ozvezdje severne nebesne polute

Medvedina – medvedja koža ali medvedje meso.

Medvedji parkeljci ali medvedje tačke – užitna goba, strokovno rumena griva

Medvednica – medvedji brlog

Medvednjak – zaprt prostor za medveda

Medvedarica – puška za lov na medveda

Medvedova hruške – plod gloga